n -- in -ja in -a [ nə̀ nə̀ja in èn êna ] m ( ə̏; ȅ ȇ )
petnajsta črka slovenske abecede: mali n ; napisano z enim n ; nerazločni n-ji ; ležeči n-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik
♦ jezikosl. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi ; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu ; deležnik na -n ; mat. n znak, navadno za poljubno naravno število ; a n a na (potenco) n; prim. n-ti

na 1 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná- (ȃ)
1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati ; iti, priti na goro ; bombe padajo na mesto ; sesti na stol ; vreči na tla / natakniti na kol ; nabosti na vile / zadeti na oviro ; pren. priti na misel ; knjiž. skrb lega na dušo
// za izražanje takega premikanja, usmerjenega k površini sploh: obesiti na steno, strop ; trkati na vrata / zastar. vstopiti na zadnja vrata pri zadnjih vratih / opirati se na palico ; naslanjati se na steber / poklekniti na eno koleno ; skočiti na noge
2. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: oditi na deželo, na prosto, na zrak ; hiteti na vlak ; blago gre na Gorenjsko ; izvažati na Zahod / iti na pot / obrniti se na levo / gledati na cesto / vrata na balkon ; okno na vrt / z oslabljenim pomenom iti na koncert ; pren. obrniti se na župana ; pismo na moj naslov
// za izražanje premikanja, usmerjenosti s (sovražnim) namenom: streljati na nasprotnika ; elipt. s puško hoče nanj ; pes laja na tujca ; iti na medveda ; pog. iti na gobe ; Napoleonov pohod na Moskvo
3. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: ptič skače z veje na vejo / bolezen se prenaša z živali na človeka / obrača se mu na bolje ; prenesti odgovornost na druge ; v pogovoru sta prešla na drugo temo / prepisati posestvo na brata / prebarvati mizo na rjavo / star. prevesti na slovensko v slovenščino
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti na pet delov ; presekati na dvoje, na pol / na kilogram sadja dodaj pol kilograma sladkorja ; stroškov je sto evrov na osebo ; voziti sto kilometrov na uro
4. za izražanje končne meje, natančne mere: približati se na deset korakov ; temperatura pade na ničlo / zadeti na sto metrov / na koliko ceniš avto
// ekspr. za izražanje velike količine: blaga je na cente ; bilo jih je na tisoče ; na tone sadja gre v izgubo
// ekspr. za izražanje dodajanja, kopičenja: vžiga se blisk na blisk ; direktor ima sestanek na sestanek
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: spozna se na glasbo ; opozoriti na napake ; paziti na otroka ; misliti na prihodnost ; spomin na prijatelja / jezen na soseda / čakati na avtobus ; naročiti se na dnevnik / ekspr. nor na ženske / oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost
6. za izražanje časovne določitve, opredelitve: na današnji dan se je začela vojna ; na pustno nedeljo sta se spoznala / vidim ga enkrat na leto ; na vsake tri tedne ga obišče / državni praznik bo prišel na nedeljo ; knjiž. na hipe, trenutke v majhnih časovnih presledkih
// za izražanje dolžine trajanja: obsoditi na pet let zapora / ekspr. spor se je zavlekel na leta
// za izražanje približevanja časovni meji: ura gre na polnoč ; tri četrt na osem / na večer se gre sprehajat / noč od petka na soboto / vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni
7. za izražanje načina, kako dejanje poteka: časopis je na dolgo pisal o tem ; na kratko ostrižen ; na pamet znati ; ekspr. smejati se na vsa usta / na vsak način / noge na iks po obliki podobne črki X
// za izražanje sredstva ali orodja
a) s katerim se opravlja dejanje: igrati na klavir ; delan na roko, na stroj / videti na lastne oči / motor na bencin ; mlin na veter
b) ki služi za podlago dejanju: slikati na platno / cepiti vrtnico na šipek
// za izražanje omejevanja glede na lastnost: hrom na obe nogi ; slep na eno oko / prijeten na pogled
8. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: na njegov krik se je ozrl ; na trkanje se je oglasil ; na pobudo, na poziv, na željo / ekspr. na vso jezo se ga je napil / uboga na (prvo) besedo takoj / molčati na očitke ; odgovoriti na vprašanje
9. navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: iti na delo, na lov ; ekspr. priti na kavo ; odšel je na sprehod ; delati na to, da se načrt uresniči / priti na izpit k izpitu ; blago je na prodaj naprodaj ; dati na posodo naposodo / čevlji za na ples ; pog. igrati na zmago ; star. zanemarjen park mestu ni na lepoto v okras / kot voščilo pri pitju ali ko kdo kihne na zdravje
II. z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa: na cesti je gost promet ; na mizi stoji kozarec ; sedi na pragu ; imeti plašč na sebi ; na strehi gnezdijo štorklje ; na vrhu gore je sneg / klobuk na glavi ; bradavica na nosu ; stol na treh nogah
// za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: na polju zori žito ; na kopnem, na morju / na levi, na prostem, na svetu, na zahodu / na Bledu, na Gorenjskem
// za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh: slika visi na steni ; svetilka na stropu / na oknu sloni dekle ; na vratih se prikaže poštar pri / kleči na levem kolenu / kopati se na Savi
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: biti na lovu, na plesu, na pogrebu, na straži ; na seji je rad razpravljal ; pri nas je na hrani in stanovanju ima prostor za bivanje in dobiva redne dnevne obroke hrane / ponesrečil se je na delu, na smučanju pri / je na delu v Nemčiji ima stalno zaposlitev / zaposlen na pošti ; študira na univerzi ; pog. nastopa na televiziji
3. s prislovnim določilom za izražanje splošnega stanja, kot ga nakazuje določilo: biti na boljšem, na gorkem ; hiša stoji na samem ; ležati na suhem / imeti na skrbi, na sumu
4. za izražanje omejevanja glede na lastnost: na enem očesu slep ; bolan na pljučih ; ekspr. zdrav je na duši in telesu
5. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: umreti na porodu ; umreti na jetiki za jetiko
6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: kuhati na olju / igrati na klavirju na klavir ; pripeljati se na kolesu s kolesom / učiti se na napakah
● ekspr. na mojo čast res je tako ; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma ; ekspr. na daleč se ga je ognil nikakor ga ni hotel srečati ; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem ; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi ; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz ; zelo je zainteresiran na rešitvi tega vprašanja za rešitev ; ekspr. na tebi je, kako bo stvar potekala od tebe je odvisno
♦ jezikosl. glagoli na -ati -am glagoli, ki se končujejo v nedoločniku na -ati in v prvi osebi ednine na -am ; naglas na osnovi ; samostalnikovo deblo se končuje na soglasnik njegov zadnji glas pred končnico je soglasnik ; mat. a na (potenco) n [a n ] ; a na kvadrat [a 2 ] ; med. alergija na beljakovine preobčutljivost organizma za beljakovine ; šah. igralec je na potezi mora napraviti potezo ; teh. pogon na sprednji kolesi pogon, pri katerem (pogonska) gred prenaša vrtenje na sprednji kolesi; prim. naglas 2 , nanovo , naprodaj , nasvidenje , navidez , primer ipd.

ná 2 -te medm. ( ȃ )
1. izraža opozorilo na to, kar se da, daje: na knjigo ; na, da boš imel za vstopnico / na nazaj svoj prstan / na, pij / pri klicanju perutnine, živine: piška, na, na ; na, sivec / na, tu me imaš, pa me udari / pri udarcu: na to za tvoje jezikanje, na, na, na ; na za spomin, da me boš drugič ubogal
● ekspr. na roko, da bom držal besedo obljubljam, zagotavljam ti
2. izraža podkrepitev trditve: na, to bo nekaj za naše opravljivce ; tako sem se smejal – na, še zdaj imam solzne oči / pri priganjanju živine na, sivka, potegni

nà 3 tudi ná medm. ( ȁ; ȃ )
izraža presenečenje: videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi
// izraža nejevoljo: na, pa sem spet sam ; tako sem pazil, na, zdaj sem pa vse pokvaril

na... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo ; naložiti na voz
b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se
c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti
č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se
d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen ; nahitro, nalahno

nàa [ tudi naka s k , izgovorjenim v grlu ] člen. ( ȁ ) pog.
1. izraža močno zanikanje, zavrnitev: naa, tega ne morem napraviti ; da bi se vas bal? Naa
2. izraža podkrepitev trditve: naa, tako pa ne bo šlo

naapríliti -im dov. ( í ȋ )
ekspr. prevarati, ukaniti za prvi april: pošteno si me naaprilil ; dati, pustiti se naapriliti

nabádanje -a s ( ȃ )
glagolnik od nabadati: nabadanje mesa na vilice ; paličica za nabadanje

nabádati -am nedov. ( ȃ )
z bodenjem, vbadanjem spravljati na kaj: nabadati črve na trnek ; nabadati seno na vile / zlasti v srednjem veku nabadati ljudi na kole
● ekspr. nabadati koga z očmi jezno in izzivalno ga gledati

nabájati -am dov. ( ȃ )
knjiž. reči, povedati veliko, navadno neverjetnega: vse mu verjame, kar ji nabaja ; stara mati jim je nabajala čudovite stvari

nabárvati -am dov. ( ȃ )
dati, nanesti barvo: nabarvati si brke / ekspr. premočno si se nabarvala naličila

nabásati -bášem tudi -básam dov. , tudi nabasájte; tudi nabasála ( á ȃ ) nav. ekspr.
1. napolniti , natlačiti : nabasati nahrbtnik ; nabasal si je pipo in kadil / nabasati zvezke v torbo
2. napolniti orožje z naboji; nabiti : nabasati puško, top

nabásati se pog.
1. natlačiti se: nabasali smo se v avtobus
2. zelo se najesti: nabasati se ajdovih žgancev

nabásan -a -o:
vlak je bil zelo nabasan ; nabasana aktovka ; nabasana puška
● pog. pijače niso dobili, ker so bili že preveč nabasani pijani

nabáva -e ž ( ȃ )
oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: ta oddelek skrbi za nabavo ; nabava blaga, reprodukcijskega materiala ; nabava in prodaja / opravljati nabavo ; brezplačno popravilo v določenem roku po nabavi
// nabavni oddelek: šef nabave / za to skrbi nabava
// nav. ekspr. nakup , preskrba : misliti je treba na nabavo ozimnice / podjetje opravlja nabavo potnih listov

nabáven -vna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na nabavo: nabavni stroški so visoki / nabavna in prodajna cena ; nabavna vrednost / nabavni oddelek ; nabavni referent ; nabavna in prodajna služba ; nabavno-prodajna zadruga ; sam.:, pog. ali je nabavni že odšel nabavni referent

nabavítelj -a m ( ȋ )
kdor opravlja nabavo: srečali so se modelarji, nabavitelji ter ljudje z oddelkov za odnose z javnostmi in oglaševanje

nabáviti -im dov. ( á ȃ )
oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabaviti blago, reprodukcijski material ; nabaviti in prodati
// nav. ekspr. kupiti , preskrbeti : nabaviti meso, mleko / nabaviti potni list

nabávljen -a -o:
prevoz nabavljenega materiala

nabávka -e ž ( ȃ )
knjiž. nabava : nabavka materiala, obutve

nabavljáč -a m ( á )
kdor opravlja nabavo: razpisali so delovno mesto nabavljača / ekspr. žena je bolna, pa sem jaz za nabavljača

nabavljalec gl. nabavljavec

nabavljálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na nabavljanje: on ima dobre nabavljalne zveze / nabavljalna zadruga nabavna zadruga

nabávljanje -a s ( á )
glagolnik od nabavljati: nabavljanje materiala, surovin

nabávljati -am nedov. ( á )
oskrbovati se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabavljati material, surovine ; nabavljati na domačem tržišču / za poslovalnico nabavlja poslovodja
// nav. ekspr. kupovati , preskrbovati : nabavljati meso, mleko

nabavljávec -vca in nabavljálec -lca [ nabau̯ljau̯ca ] m ( ȃ )
kdor opravlja nabavo: biti hkrati uporabnik in nabavljavec

nabávnik -a m ( ȃ )
kdor opravlja nabavo: dela kot nabavnik v podjetju, ki se ukvarja s prodajo zaščitnih oblačil

nabelíti in nabéliti -im dov. ( ī ẹ́ )
1. z beljenjem priti do določene količine česa, navadno platna: dekleta so nabelila balo platna
2. deloma obeliti: nabeliti drevo

naberáčiti -im dov. ( á ȃ )
z beračenjem priti do česa: naberačiti denarja, kruha ; kar naberači, vse zapije

nabesedíčiti -im dov. ( í ȋ )
ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: česa vsega ji ni nabesedičil / zakaj je prišel, je povedal šele, ko se je nabesedičil nagovoril

nabijáč -a m ( á )
1. grad. priprava za utrjevanje, zbijanje zemlje, betona: nabijati beton z nabijačem / ročni, strojni nabijač / vibracijski nabijač za utrjevanje, zbijanje tal, podlage
2. knjiž. nabojnik : skrbno je pregledal zapirač in nabijač
3. kdor kaj nabija: nabijač obročev

nabijálen -lna -o prid. ( ȃ )
s katerim se kaj nabija: nabijati smodnik z nabijalno palico

nabijálnik -a m ( ȃ )
1. grad. priprava za utrjevanje, zbijanje tal, podlage: cestne površine utrjujejo z nabijalnikom / vibracijski nabijalnik
2. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov: z nabijalnikom potisniti kroglo v cev
3. voj. nabojnik

nabíjanje -a s ( í )
glagolnik od nabijati: nabijanje obročev na sode ; palica za nabijanje pušk / ves dan je odmevalo nabijanje topov / stroj za nabijanje betona, zemlje / njegovo nabijanje po klavirju ga zelo moti

nabíjati -am nedov. ( í )
1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj: čevljar nabija čevelj na kopito ; nabijati obroče na sode / sodar že ves dan nabija škafe
// pritrjevati kam, na kaj, navadno z žeblji: nabijati obešalnike na zid ; ves dan že nabija podkvice na čevlje / plezal je počasi, ker je sproti nabijal kline zabijal / nabijati žeblje na steno
2. s tolčenjem, udarjanjem polniti kaj: nabijati kalup s peskom / nabijati vrtine za streljanje
// polniti orožje z naboji: vojaki so nabijali in streljali ; nabijati puško, top / možnarje zna samo on dobro nabijati
3. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: nabijati beton, zemljo
// s tolčenjem, udarjanjem delati kaj iz česa: nabijati ilovnato steno / nabijati tla s tolkači
4. ekspr. močno streljati: iz oklopnega vlaka so nabijali za njimi ; topovi nabijajo že ves dan
5. ekspr. (zelo) slišno, navadno enakomerno tolči, udarjati: dež nabija na okna, po oknih ; nekdo je s pestmi nabijal po vratih / bobni in činele nabijajo že vso noč / slabš. cele dneve nabija po klavirju igra / srce mu je od razburjenja nabijalo v prsih močno tolklo, bílo
// pretepati : fantje so smeli prestopnike nabijati po mili volji
6. ekspr. dvigati , višati : nabijati cene ; normo jim nabijajo, plač pa ne zvišajo / nabijajo nove in nove davke nalagajo, predpisujejo
7. elektr. elektriti : nabijati ebonitno palico ; tam se delci negativno nabijajo / nabijati baterijo z enosmernim tokom polniti
● nar. zvonovi nabijajo k prazniku zvonijo, pritrkavajo ; brezoseb., ekspr. popravljal je strelovod, ko je najbolj nabijalo treskalo ; ekspr. ves dan nabijajo tarok igrajo ; ekspr. otroci vsako popoldne nabijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet ; nar. dolenjsko prehladil se je in zdaj nabija cele noči kašlja

nabíksati -am dov. ( í )
pog. naloščiti , zloščiti : nabiksati škornje

nabíra -e ž ( ȋ )
star. nabiranje , zbiranje : nabira novih članov je uspela / nabira ljudskih pesmi / pri nabiri je bil potrjen k mornarici pri naboru

nabiráč -a m ( á )
nabiralec : nabirači prostovoljnih prispevkov

nabirálec -lca [ nabirau̯ca tudi nabiralca ] m ( ȃ )
kdor kaj nabira: nabiralci brusnic, zdravilnih zelišč / nabiralec oglasov
♦ zgod. mostiščarji so bili še lovci in nabiralci
// star. zbiralec : nabiralec ljudskih pesmi / nabiralec novcev, umetnin

nabirálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na nabiranje: nabiralne košare so se hitro polnile / nabiralna vnema popušča / velik uspeh nabiralne akcije
♦ zgod. nabiralno gospodarstvo gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano ; žel. nabiralni vlak vlak, ki prevaža tovor med postajami

nabiralíšče -a s ( í )
kraj, prostor, kjer se kaj nabira: pod plazom je nabirališče grušča, snega / star. nositi rabljen papir v nabirališče zbirališče

nabirálka -e [ nabirau̯ka tudi nabiralka ] ž ( ȃ )
ženska, ki kaj nabira: nabiralka zelišč
♦ čeb. čebela nabiralka odrasla čebela, ki nabira nektar, cvetni prah

nabirálnica -e ž ( ȃ )
1. posoda, v kateri se kaj nabira: mlinček za kavo s stekleno nabiralnico
2. zastar. nabiralnik : vreči denar v nabiralnico / poštna nabiralnica

nabirálnik -a m ( ȃ )
1. zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za oddajanje pisem, sporočil: nabiralnik praznijo dvakrat na dan ; predloge in pripombe vrzite v nabiralnik / pisemski, poštni nabiralnik
2. star. zbiralnik : vodni nabiralnik
● žel. žarg. nabiralni vlak

nabirálništvo -a s ( ȃ )
zgod. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano: nabiralništvo kot najstarejša oblika gospodarstva ; lov in nabiralništvo

nabíranje -a s ( ī )
glagolnik od nabirati: nabiranje krompirja / denar služi z nabiranjem gob, zdravilnih zelišč / nabiranje prostovoljnih prispevkov / nabiranje ljudskih pravljic zbiranje / oteklina nastane zaradi nabiranja tekočine

nabirátelj -a m ( ȃ )
zastar. zbiralec : nabiratelj ljudskih pesmi

nabírati -am nedov. ( ī ȋ )
1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari: ona je nabirala, on pa odnašal ; nabirati jabolka, krompir ; nabirati krmo za prašiče / celo popoldne je nabirala eno vrečo
// s trganjem prihajati do določene količine česa: nabirati češnje ; nabirati borovnice z grabljicami, z rokami / nabirati gobe in maline ; rada nabira gorsko cvetje / čebele so nabirale med in cvetni prah
2. prizadevati si biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: nabirati darove, denar, prispevke za kaj ; nabirali so podpise za protest / nabirati ljudske pesmi, pripovedke zbirati
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: nabirati ljudi za prostovoljno akcijo / nabirati nove člane, naročnike
3. delati gube, navadno drobnejše: nabirati blago, zavese ; na drobno nabirati / čelo se mu nabira v gube
● ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku
4. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: nabirati koralde / nabira gumbe na nitko

nabírati se
prihajati kam, biti kje v določeni količini: denar za to se je nabiral več let ; na šipah se je začela nabirati vlaga ; ob dežju se v jami nabira voda / v kolenu se mu spet nabira voda ; pren., ekspr. v njej se je začela nabirati jeza, nejevolja

nabírati si ekspr.
dobivati, pridobivati si: nabirati si izkušnje, znanje ; vztrajno si nabira nezadostne ocene

nabírek -rka m ( ȋ )
1. z nitjo v (nezalikane) gube nabran del oblačila: zapletla se je v širok nabirek krila / obleka z nabirkom v pasu
// nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek : obšiti krilo z nabirki
2. knjiž. bera , zbirka : njegov nabirek je bil majhen / bogat nabirek pravljic

nabírka -e ž ( ȋ )
knjiž. nabiranje darov, prostovoljnih prispevkov, zlasti v cerkvi: nabirka je uspela ; prirediti, razglasiti nabirko
// tako zbrani darovi, prostovoljni prispevki: nabirka je namenjena poplavljencem / denarna nabirka

nabítek -tka m ( ȋ )
kar je nabito, pritrjeno, navadno ploščica: sedeži so označeni z medeninastimi nabitki
♦ obrt. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto

nabíti -bíjem dov. , nabìl ( í ȋ )
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe
// pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata ; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno
2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom
// napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top
3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico
// s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla
4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil ; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin
5. ekspr. natepsti , pretepsti : tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil ; skoraj vsak dan nabije otroke
// premagati : naši so Nemce spet nabili
6. ekspr. dvigniti , zvišati : cene so spet nabili / nabiti carino na blago ; nabiti visoke davke naložiti, predpisati
7. elektr. naelektriti : z drgnjenjem nabiti površino stekla ; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino
● pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga ; pog. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke
♦ voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje

nabíti se ekspr.
zbrati se v velikem številu, v veliki množini na enem mestu, prostoru: zvečer so se gostje nabili v dvorano ; na peronu se je nabilo veliko ljudi ; nabiti se k vratom, na kup

nabít -a -o:
avtobus je bil zelo nabit ; lepak je nabit na vratih
● ekspr. ozračje na sestanku je bilo nabito z elektriko napeto ; prisl.: nabito poln nahrbtnik

nabítje -a s ( ȋ )
knjiž. glagolnik od nabiti: nabitje lepaka

nabítost -i ž ( ȋ )
nav. ekspr. značilnost, stanje nabitega: nabitost učnih prostorov presega že vse meje / notranja, vsebinska nabitost romana

nablebetáti -ám in -éčem dov. ( á ȃ, ẹ́ )
slabš. reči, povedati veliko nespametnega, nepremišljenega: nablebetal ji je vse mogoče neumnosti

nabljúvati -am in -bljújem tudi nabljuváti -bljúvam in -bljújem dov. , nabljúval tudi nabljuvál ( ú; á ú )
izmetati iz želodca določeno količino; nabruhati : veliko je nabljuval

nabljúvati se , tudi nabljuváti se
nabruhati se: ko se je nabljuval, mu je takoj odleglo

nábob -a m ( ā )
1. v Indiji muslimanski knez, pokrajinski namestnik: nabob in radža
2. knjiž., ekspr. bogataš , mogotec : kapitalistični nabobi

nabòd -ôda tudi -óda m ( ȍ ó, ọ́ )
med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine; punkcija : z nabodom odstraniti gnoj, kri

nabodálo -a s ( á )
1. gastr. na žaru pečeno meso, navadno z dodatki, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče, čevapčiče in nabodalo / srbsko nabodalo
2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti meso, zelenjavo na nabodalo ; jekleno, leseno nabodalo

nabodíčiti se -im se dov. ( í ȋ )
knjiž., zastar. zapičiti se, prijeti se: terice .. so si druga drugi otepale pezdir, ki se jim je nabodičil po obleki (I. Zorec)

nabòj -ôja m ( ȍ ó )
1. s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z vžigalno kapico in kroglo: vložiti naboj v puško ; revolverski, strojnični, topovski naboj ; naboj s šibrami ; pas z naboji / naboj se vžge / naboj za otroške pištole
● ekspr. borili so se do zadnjega naboja dokler so imeli strelivo; do smrti
2. v zvezi eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore: aktivirati, vžgati eksplozivni naboj z vžigalno vrvico / dinamitni, ekrazitni naboj
3. navadno s prilastkom izrazita naravnanost, usmerjenost: čustveni, erotični naboj ; politični, tekmovalni naboj ; razstavljena dela imajo močan socialni naboj / negativni, pozitivni naboj
4. elektr., v zvezi električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu: istoimenski, nasprotnoimenski električni naboji ; negativni, pozitivni električni naboj
♦ fiz. elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi ; lov. naboj je gluh se pri sproženju ne vžge ; voj. ostri s kovinsko , slepi naboj s plastično ali leseno kroglo ; šolski naboj brez smodnika in vžigalne kapice

nabójen -jna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na naboj: nabojni tulec / nabojna vrtina vrtina, v katero se vloži eksplozivni naboj

nabójnica -e ž ( ọ̑ )
1. torbica za naboje, ki se nosi navadno ob pasu: zapel si je pas z nabojnicani
2. voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik : dolga nabojnica

nabójnik -a m ( ọ̑ ) voj.
1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki: polniti strojnico z nabojnikom ; nabojnik s petdesetimi naboji
2. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško; magazin : izprazniti nabojnik
// priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje sploh: potisniti nabojnik v revolver ; poln nabojnik

nabojnjáča -e ž ( á )
torbica za naboje, ki se nosi navadno ob pasu; nabojnica : vzeti naboj iz nabojnjače

nabòr -ôra m ( ȍ ó )
1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo: jesenski nabor ; datum, kraj nabora / poziv za nabor / iti na nabor ; biti potrjen na naboru / vojaški nabor
// uradni postopek za ugotovitev sposobnosti športnikov za igranje v moštvu, ligi: nabor za, v ameriško profesionalno ligo
2. navadno z rodilnikom elementi, stvari, sestavljajoči zaključeno celoto: izbrati ustrezno možnost iz širokega nabora ; bogat nabor funkcij, podatkov, znakov ; pester nabor izdelkov, storitev / pripraviti celovit nabor ukrepov za odpravo krize
// knjiž. niz 1 , venec : nabor koral
3. knjiž. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek : ovratnik, rokavi z naborom
4. star. guba : na krilu so se ji naredili nabori / ima že nabore okoli ust

nabórek -rka m ( ọ̑ )
1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke: ovratnik s svilenim naborkom ; krilo, rokavi z naborki
● knjiž. naborki okrog oči gubice
2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc; nabornica : na temno obleko si je pripela bel naborek ; grof v žametni obleki s čipkastim naborkom
3. knjiž., z rodilnikom niz 1 , venec : naborek koral

nabóren -rna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na nabor 1: naborni dan / naborna komisija

nabórnica -e ž ( ọ̑ )
1. nekdaj širok ovratnik iz nabranega trdega blaga: bela nabornica ; portret španskega plemiča z nabornico okoli vratu
2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc: pripeti si nabornico ; čipkasta nabornica
// naborek , volan 2 : halja z nabornicami

nabórnik -a m ( ọ̑ )
vojaški obveznik pred služenjem vojaškega roka: naborniki so peli in vriskali ; zdravniški pregled nabornikov

nabôsti -bôdem dov. , nabôdel in nabódel nabôdla, stil. nabòl nabôla ( ó )
1. z vbodom, vbodljajem spraviti na kaj: nabosti žuželko na buciko ; nabosti na ost / nabodel se je na rjavečo žico
● ekspr. nabosti koga z očmi jezno in izzivalno ga pogledati
2. narediti določeno število vbodov, vbodljajev: pred kuhanjem sadeže nabodemo z nožem

nabodèn -êna -o:
na paličici nabodeno meso

nabóžen -žna -o prid. ( ọ́ ọ̄ )
nanašajoč se na versko življenje: cerkveno društvo z nabožnimi nalogami / nabožni pisatelji ; rožni venci, svetinjice in drugi nabožni predmeti / nabožne slike ; knjige nabožne vsebine

nabránec -nca m ( á )
knjiž. naborek , volan 2 : rokavi z nabranci / po vratu se ji delajo nabranci gube

nabráti -bêrem dov. , stil. naberó; nabrál ( á é )
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup ; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja
// s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod ; nabral je šopek planik ; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale
2. biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi ; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov
3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese ; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube
● ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku
4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico

nabráti se
priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: za jezom se ob deževju nabere polno vode ; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti ; v blagajni se je nabralo precej denarja / na šipi so se nabrale kapljice vode ; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil ; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela ; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah

nabráti si ekspr.
dobiti, pridobiti si: tam si je nabral veliko denarja ; nabrati si izkušenj, znanja ; v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen
● publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe ; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil

nabrán -a -o:
ves nabrani denar je zapravil ; nabrani rokavi ; sveže nabrane borovnice ; nabrane zavese

nabrázdati -am dov. ( ā ȃ )
narediti brazdi podobne zareze: nabrazdati površino kamna, lesa ; obraz se mu je nabrazdal

nabrázdan -a -o:
nabrazdana površina ; nabrazdano čelo

nabrázditi -im dov. ( á ȃ )
nabrazdati : nabrazditi kamen

nabrbljáti -ám dov. ( á ȃ )
ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: tisti večer je marsikaj nabrbljal

nabrbráti -ám dov. ( á ȃ )
ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: česa vsega ji ni nabrbral

nabrbráti se
nagovoriti se: ko so se nabrbrali, se je začel program

nabrékanje -a s ( ẹ̄ )
glagolnik od nabrekati: pospešiti nabrekanje semena ; narediti kaj odporno proti nabrekanju / nabrekanje bezgavk, žlez

nabrékati -am nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
postajati po obsegu večji
a) zaradi vpijanja vlage: leseni deli ob vlažnem vremenu nabrekajo / seme že nabreka
b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noge ji rade nabrekajo ; žile na sencih so mu vse bolj nabrekale

nabrékel -kla -o [ nabrekəu̯ ] prid. ( ẹ́ )
1. ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: nabrekle noge ; spet ima nabrekle veke ; žile na vratu so zelo nabrekle
2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabrekel slog ; stilno nabreklo besedilo ; njegovo govorjenje je nabreklo; prim. nabrekniti

nabreklína -e ž ( í )
izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine: od udarcev so nastale podplutbe in nabrekline ; nabreklina veke / nabreklina kože
// izboklina na površini česa sploh: take nabrekline na listih povzročajo zajedavci ; koreninske nabrekline / po odjugi so na cesti nastale nabrekline

nabrekljív -a -o prid. ( ī í )
sposoben nabrekniti: seme je zelo nabrekljivo / nabrekljive žile ki (rade) nabreknejo

nabréklost -i ž ( ẹ́ )
stanje nabreklega: nabreklost je minila / močna nabreklost nog, žil / ekspr. stilna nabreklost

nabrékniti -em dov. ( ẹ́ ẹ̑ )
postati po obsegu večji
a) zaradi vpijanja vlage: na dežju so deske nabreknile ; glina v vodi nabrekne / seme je že nabreknilo
b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: mešički pod očmi so ji še bolj nabreknili ; vime je že nabreknilo ; od jeze, napora so mu žile močno nabreknile
// dobiti nabrekline: obolela koža je nabreknila / zaradi deževja je cesta na več mestih nabreknila

nabréknjen -a -o:
nabreknjeni brsti ; od joka nabreknjene ustnice;

prim. nabrekel

nabréknjenje -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od nabrekniti: nabreknjenje organa, tkiva

nabrekováti -újem nedov. ( á ȗ )
nabrekati : stisnjene pesti nabrekujejo od navala krvi

nabrenčáti se -ím se dov. , nabrénči se in nabrênči se; nabrénčal se in nabrênčal se ( á í )
ekspr. brenčeč naletati se: muha se je nabrenčala in odletela

nabrénkati -am dov. ( ẹ̑ ) ekspr.
1. z dajalnikom jezno reči, povedati: vse mu je nabrenkala, kar je vedela / hudih ji bo nabrenkal zelo jo bo oštel
2. knjiž. naložiti , predpisati : zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja

nabrénkati se
napiti se (alkoholne pijače): nabrenkati se cvička, žganja / pog. spet so se ga nabrenkali

nabrêsti -brêdem dov. , nabrêdel in nabrédel nabrêdla, stil. nabrèl nabrêla ( é )
knjiž., zastar. zagosti : utegnili bi vam kakšno nabresti ; dobro si mu nabredel

nabréžen -žna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. obrežen , obalen : nabrežne čeri / nabrežne rastline

nabréžje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. obrežje , obala : kopalci so ležali na nabrežju ; veter je dvigal pesek na nabrežju / morsko nabrežje / nabrežje Ljubljanice breg
// urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, nabrežja in mostove / Cankarjevo nabrežje
♦ navt. operativna obala

nabrísati -bríšem dov. , tudi nabrisála ( í ȋ ) pog., ekspr.
1. premagati : naši nogometaši so spet nabrisali tuje / nabrisati sovražnika
2. natepsti , pretepsti : oče te bo spet nabrisal ; nabrisati s palico
3. prevarati , ukaniti : ta lopov nas je vse nabrisal

nabrísan -a -o
prebrisan : zelo je nabrisan

nabrít -a -o prid. ( ȋ )
ekspr., navadno v povedni rabi ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati: ta učenec je zelo nabrit ; fant je preveč nabrit, da bi govoril tako nespametno / kot nagovor kaj pa spet počneš, fantalin nabriti

nabríto prisl. :
nabrito gledati

nabrítost -i ž ( ȋ )
ekspr. lastnost nabritega človeka: bil je znan po svoji nabritosti

nabrízgati -am dov. ( ȋ )
z brizganjem spraviti v kaj: nabrizgati olja v valj ; nabrizgati kremo v skodelice
// z brizganjem dati, nanesti na kaj: nabrizgati omet na zid / avtomobil mu je nabrizgal blata na žaromete

nabŕskati -am dov. ( r̄ ȓ )
z brskanjem spraviti kam: kokoši so nabrskale zemljo na stezo

nabŕskan -a -o:
kup nabrskanega peska
● nar. gorenjsko pusti ga, danes je nabrskan slabe volje, razdražljiv

nabrúhati -am dov. ( ū ȗ )
1. izmetati iz želodca določeno količino: dolgo je bruhal, pa je le malo nabruhal
2. s silo izmetati določeno količino česa: ognjenik je nabruhal veliko lave / ekspr. tovarna nabruha polno dolino dima
● ekspr. nabruhala mu je v obraz vse svoje sovraštvo povedala, izrazila

nabrúhati se ekspr.
prenehati bruhati: ko se je nabruhal, mu je odleglo

nabrusíti in nabrúsiti -im dov. ( ī ú )
narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje
● ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor ; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti

nabrúšen -a -o:
nabrušeni meči, noži
● jezik ima nabrušen kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo

nabŕž in na bŕž prisl. ( ȓ )
star. hitro , na hitro : nabrž se je oblekel in odšel

nabúh -a m ( ȗ )
knjiž. nabuhlina : veter je delal v zavesah nabuhe / puščice so se odbijale od bronastih nabuhov na ščitih

nabúhel -hla -o [ nabuhəu̯ ] prid. ( ú )
1. ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: čebulni listi so spodaj nabuhli ; nabuhlo jadro / ekspr. nabuhli nevihtni oblaki
// zabuhel : od vodenice je ves nabuhel ; njen obraz je postal nabuhel / nabuhlo telo utopljenca
2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabuhel slog ; njegove besede so bile nabuhle in celo neresnične; prim. nabuhniti

nabuhlína -e ž ( í )
izboklina na površini česa: denarnica mu dela nabuhlino v suknjiču / od gub in nabuhlin razbrazdan obraz nabreklin, oteklin

nabúhlost -i ž ( ú )
nav. ekspr. lastnost, značilnost nabuhlega: v romanu je veliko nabuhlosti ; stilna nabuhlost

nabúhniti -em dov. ( ú ȗ )
dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je nabuhnil jadro ; rjuha se je nabuhnila od zajetega zraka
// nabrekniti , oteči : zapestja so mu nabuhnila od tesnih vezi ; ves je nekam nabuhnil

nabúhnjen -a -o:
nabuhnjeni listi ; čepica z visoko nabuhnjenim vrhom;

prim. nabuhel

nabuhováti -újem nedov. ( á ȗ )
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter nabuhuje obešeno perilo

nabúnkati -am dov. ( ȗ ) ekspr.
1. natepsti , pretepsti : dobro ga je nabunkal
2. napolniti , natlačiti : nabunkati žepe s sadjem

nabúnkati se
najesti se: to sem se nabunkal

nabúriti -im dov. ( ū ȗ )
knjiž., zastar. razjeziti , razdražiti : kaj ga je tako naburilo

nabútati -am dov. ( ū ȗ )
1. ekspr. napolniti , natlačiti : nabutati koš, nahrbtnik ; podstrešje so nabutali s senom
2. ekspr. natepsti , pretepsti : spet ga je nabutal ; nabutali so ga, da je bil ves moder
3. nar. vzhodno nabiti , zbiti : nabutati zid iz ilovice

nabútati se ekspr.
najesti se: pri kosilu se je pošteno nabutal

nabútan -a -o:
ves je nabutan z učenostjo ; nabutana zemlja

nacédek -dka m ( ẹ̑ )
knjiž. kar se nacedi: nacedek medu

nacedíti -ím dov. , nacêdi in nacédi; nacédil ( ī í )
1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa: to smolo so nacedile smreke
2. pog., ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nacediti koga z žganjem

nacedíti se
1. s cejenjem nabrati se, nateči se: iz satja se je nacedilo še nekaj medu
2. pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacediti se piva, žganja / spet se ga je nacedil

nacejèn -êna -o:
domov je prišel zelo nacejen

nacefráti -ám [ nacefrati in nacəfrati ] dov. ( á ȃ )
s cefranjem narediti iz česa majhne dele: nacefrati blago, papir / obleka se je na robovih nacefrala začela trgati

nacefrán -a -o:
nacefrana vrv ; drobno nacefrani oblaki

nacéhati se -am se dov. ( ẹ̄ )
pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): spet se je nacehal

nacêjati -am nedov. ( é )
pog., ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): spet naceja prijatelje

nacêjati se
1. s cejenjem nabirati se, natekati se: sok se naceja v nastavljeno posodo
2. pog., ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): že dva dni se naceja v gostilni / otrok se naceja z malinovcem

nacépati -am tudi nacêpati -am dov. ( ẹ́ ẹ̑; é ȇ )
s cepanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: čez noč je z dreves nacepalo veliko hrušk

nacépati se tudi nacêpati se pog., ekspr.
v presledkih drug za drugim priti: nacepalo se je dosti ljudi

nacepíti in nacépiti -im dov. ( ī ẹ́ )
1. s cepljenjem, klanjem priti do določene količine česa: nacepiti drv za zimo / vsak dan nacepijo kup granitnih kock
2. nekoliko razcepiti: nacepiti palico

nacépljen -a -o:
nacepljena palica za lovljenje kač ; drobna polena so samo nacepljena, debelejša pa razklana
♦ bot. dlanasto nacepljen list

náci -ja m ( ȃ )
ekspr. nacionalsocialist , nacist : komandant taborišča je bil zagrizen naci

nácifašíst -a m ( ȃ-ȋ )
publ. nacionalsocialist , nacist : zločini nacifašistov

nácifašístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
publ. nacionalsocialističen , nacističen : nacifašistična doba

nácifašízem -zma m ( ȃ-ī )
publ. nacionalsocializem , nacizem : zmaga nad nacifašizmom

nacificírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
publ. uvajati nacizem ali nacistično ideologijo: deželo so hoteli čim prej nacificirati

nácija -e ž ( á )
publ. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest; narod : vsaka nacija ima pravico do svobode ; ljudstvo se je izoblikovalo v nacijo / češka, poljska nacija
● publ. predstavljal je belce in ameriško nacijo Američane

nacík -a m ( ȋ )
knjiž., zastar. nadih : cvet z rožnatim nacikom / njegove besede imajo posmehljiv nacik prizvok

nacionálec -lca m ( ȃ )
nacionalist : zagrizen nacionalec

nacionálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na narod, naroden: prizadevati si za nacionalni dvig naroda ; nacionalni obstoj ; nacionalno ozemlje / nacionalna ideja, zavest ; nacionalna individualnost, pripadnost ; nacionalno gibanje, vprašanje / nacionalna politika ; pospeševati nacionalno gospodarstvo / nacionalna jed narodna jed ; ta avtomobil je njihovo nacionalno vozilo ljudsko vozilo / odpravljati nacionalna nasprotja narodnostna
2. nanašajoč se na državo; državen : takrat so priznali retoromanščino za četrti nacionalni jezik / 25. junij je naš nacionalni praznik / evro je v več državah nacionalna valuta / nekdaj Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
♦ ekon. nacionalni dohodek narodni dohodek ; nacionalna ekonomija gospodarstvo določene države ; polit. nacionalni socializem nacionalsocializem ; soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih ; šah. nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi ; zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795

nacionálno prisl. :
nacionalno neopredeljen, zatiran ; sam.: razmerje med nacionalnim in univerzalnim

nacionalíst -a m ( ȋ )
pristaš nacionalizma: ozkosrčni, zagrizeni nacionalisti ; nacionalisti in šovinisti / nacionaliste je okupator pobil ali izselil narodno zavedne ljudi

nacionalístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na nacionaliste ali nacionalizem: zagovarjal je nacionalistične interese ; voditi nacionalistično politiko / nacionalistična miselnost / nacionalistična organizacija, stranka ; nacionalistično malomeščanstvo

nacionalizácija -e ž ( á )
glagolnik od nacionalizirati: izvesti nacionalizacijo ; nacionalizacija rudnikov in tovarn ; zakon o nacionalizaciji

nacionalízem -zma m ( ī )
1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati nacionalizem ; brezobzirni, napadalni nacionalizem ; nacionalizem in šovinizem / ideolog nemškega nacionalizma
// knjiž. politična smer, ki trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih, ideoloških: ponovni pojavi nacionalizma ; nacionalizem in internacionalizem / ekonomski nacionalizem je zahteval bojkot tujega blaga
2. v 19. stoletju meščanska ideologija in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese: nacionalizem pri Hrvatih in Slovencih v dobi romantike / buržoazni nacionalizem
3. knjiž. značilnosti kulture določenega naroda, ljudstva: uvajati nacionalizem v glasbo

nacionalizíranje -a s ( ȋ )
nacionalizacija : nacionaliziranje bank

nacionalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena; podržaviti , podružbiti : nacionalizirati banke, rudnike, tovarne ; nacionalizirati tuji kapital / nacionalizirali so mu hišo
2. narediti, da postane kaj (bolj) narodno: nacionalizirati mišljenje / družba se je s pristopom domačih delničarjev nacionalizirala

nacionalizíran -a -o:
nacionalizirana hiša ; nacionalizirano podjetje

nacionálka -e ž ( ȃ ) pog.
1. osrednja državna televizija: program nacionalke ; vodstvo nacionalke je pripravilo programsko-poslovni načrt ; oddaja na nacionalki ; nacionalka in zasebna televizija
2. ustanova, zlasti kulturna, državnega, nacionalnega pomena: nacionalke in zavodi za varovanje kulturne dediščine

nacionálkin -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na nacionalko: nacionalkin program ; nacionalkin proračun ; nacionalkina oddaja

nacionálno... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na nacionalen: nacionalnoekonomski, nacionalnopolitičen

nacionálnost -i ž ( ȃ )
pripadnost določenemu narodu; narodnost : enakopravnost prebivalcev ne glede na nacionalnost / biti slovenske nacionalnosti / utrjevati nacionalnost v ljudeh narodno zavest

nacionálsocialíst -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš nacionalsocializma:

nacionálsocialístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na nacionalsocialiste ali nacionalsocializem: nacionalsocialistična stranka / nacionalsocialistična Nemčija

nacionálsocialízem -zma m ( ȃ-ī )
nemški fašizem, za katerega je značilen izrazit rasizem in antisemitizem: agresivnost nacionalsocializma / pristaši nacionalsocializma

náciskín -a m ( ȃ-ȋ ) pog.
nacistično, fašistično usmerjen obritoglavec: med preiskavami so pri naciskinih našli veliko nacističnega propagandnega materiala ; pohod naciskinov

nacíst -a m ( ȋ )
pristaš nacizma: zborovanje nacistov / nacisti so požgali vas nemški okupator

nacístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na naciste ali nacizem: nacistična ideologija, propaganda ; nacistično nasilje / nacistična organizacija, stranka / nacistična koncentracijska taborišča / nacistična Nemčija

nacístka -e ž ( ȋ )
nav. ekspr. pristašinja nacionalsocializma: zagrizena nacistka

nacízem -zma m ( ī )
nemški fašizem, za katerega je značilen izrazit rasizem in antisemitizem: upirati se nacizmu / nacizem je prevzel oblast / žrtve nacizma

nacméríti se -im se dov. ( ẹ́ ẹ̑ )
slabš. najokati se: zdaj se je menda že nacmerila

nacúkati se -am se dov. ( ú ȗ )
pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacukati se žganja / zopet se ga je nacukal

nacvréti -cvrèm dov. , nacvŕl ( ẹ́ ȅ )
s cvrenjem priti do določene količine česa: nacvreti skledo krofov ; nacvrli in napekli so vsega preveč / nacvreti masti

načákati se -am se dov. , načákajte se in načakájte se; načákala se in načakála se ( á ȃ )
nav. ekspr. v čakanju doseči veliko, preveliko mero: odhajamo, dovolj smo se načakali

načárati -am dov. ( ȃ )
po ljudskem verovanju s čaranjem priti do določene količine česa: načarati zaklade / z besedami je znal načarati lepoto pričarati

načebljáti -ám dov. ( á ȃ )
nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega: načebljala sta vse mogoče

načebljáti se
zadovoljiti svojo potrebo, željo po čebljanju: zdaj sta se pa vendar že načebljala

načečkáti -ám [ načəčkati ] dov. ( á ȃ )
slabš. nerazločno, grdo napisati: zakaj si nalogo tako načečkal ; njegovo ime si je načečkal na košček papirja / namesto da bi narisal človeka, je le nekaj načečkal / za nalogo imamo spis, bom že kaj načečkal sestavil, napisal

načêlek in načélek -lka m ( ȇ; ẹ̑ )
1. dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva: na glavi je imel načelek ; načelek z biseri
// temu podoben ženski nakit: v laseh je nosila načelek
2. knjiž. jermen, ki se daje na čelo; čelni jermen : konji z okrašenimi načelki

načêlen -lna -o prid. ( ȇ )
1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike ; stroga, načelna vzgoja ; načelno ravnanje, stališče
// ki se drži določenih načel, ne glede na trenutne okoliščine ali korist: načelen človek ; preveč načelen je in tog / dosledno, načelno ravnanje
2. ki poudarja bistveno, osnovno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o podrobnostih bodo pa še razpravljali ; dati nekaj načelnih pripomb, smernic / napisal je precej načelnih razprav teoretičnih / debata naj ne bo osebna, ampak načelna splošna / ekspr. obstaja načelna možnost, da pridemo

načêlno prisl. :
ravnal je načelno / enakopravnost so jim načelno priznali ; biti načelno proti čemu

načêlje in načélje -a s , rod. mn. načêlij in načélij tudi načêlj in načélj ( ȇ; ẹ̑ )
knjiž., zastar. pročelje , fasada : baročno načelje dvorca

načeljeváti -újem nedov. ( á ȗ )
načelovati : dve leti je načeljeval odseku za notranje zadeve / načeljevati skupini voditi jo, poveljevati

načêlnica -e ž ( ȇ )
1. uslužbenka, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: načelnica mestnega inšpektorata ; načelnica oddelka za kulturo
2. predstojnica upravne enote: načelnica upravne enote
3. star. načelnikova žena: načelnica in županja sta se sprli

načêlnik -a m ( ȇ )
1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: določiti, imenovati načelnika ; načelnik odseka za finance / načelnik oddelka, sekcije / postajni načelnik šef postaje
// kdor vodi kako društvo, organizacijo: postal je načelnik gorske reševalne službe ; načelnik zadruge / načelnik Gasilske zveze / nekdaj načelnik telovadnega društva
2. predstojnik upravne enote: občinski, okrožni načelnik / okrajni ali sreski načelnik v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja
3. nekdaj vodja 1 , poveljnik : rodovni načelnik / načelnik financarjev
♦ voj. načelnik štaba častnik, ki vodi, usklajuje delo štaba ; zgod. načelnik Narodne straže

načêlniški -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na načelnike ali načelništvo: načelniška služba / njegova načelniška doba ni trajala dolgo

načêlništvo -a s ( ȇ )
naslov, dejavnost načelnikov: načelništvo ga je izčrpavalo / načelništvo je odstopilo načelnik in sodelavci

načêlnost -i ž ( ȇ )
lastnost, značilnost načelnega: dogmatična, nepopustljiva načelnost ; občudoval je prijateljevo resnicoljubnost in načelnost / načelnost stališč, vzgoje / načelnost boja, članka

načêlo -a s ( é )
1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja: poštenost je njegovo osnovno načelo ; držati se, odstopati od svojih načel ; ravnati po etičnih načelih ; jasna, trdna načela ; stroga moralna, vzgojna načela ; načelo razumljivosti / knjiž., ekspr. njegovo načelo je: uspeti za vsako ceno življenjsko vodilo, geslo / načelo javnosti ; kapitalistična družba temelji na načelu lastništva / publ., z oslabljenim pomenom razvrstiti podatke po kronološkem načelu kronološko
// nav. mn. kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: uveljavljati načela samoupravljanja ; biti v skladu s slovarskimi načeli ; načela za nagrajevanje / društvena načela pravila
2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, označuje celoto in elemente kakega nazora, vede, sistema: humanistična, krščanska, marksistična, politična načela ; pri analizi je uporabljal matematična, statistična načela ; ustavna načela ; objektivnost, preverljivost in druga načela pozitivizma / načela logike ; sistem načel
3. v prislovni rabi, v zvezi v načelu poudarja bistveno, osnovno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: predlog so v načelu sprejeli, o podrobnostih pa bodo razpravljali pozneje ; v načelu se strinjam s teboj / v načelu so vsi enakopravni, v resnici pa je marsikaj drugače teoretično, nasploh ; ekspr. to je že v načelu zgrešeno v začetku, v osnovi
● knjiž. ima čudna načela o poštenosti mišljenje, naziranje ; ekspr. on je mož načel ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, ne glede na trenutne razmere, koristi
♦ ekon. ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh ; načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke ; filoz. načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta ; načelo vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok ; pravn. inkvizicijsko načelo po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti ; voliti odbornike po načelu delegacije po delegatskem volilnem sistemu ; polit. načelo enotnosti oblasti po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih

načêloma člen. ( ȇ )
v načelu, načelno: misel na beg je načeloma odklonil ; biti načeloma proti čemu

načelováti -újem nedov. ( á ȗ )
1. biti načelnik: načelovati oddelku za finance / načelovati zadrugi / nekdaj načelovati občini
2. poveljevati , ukazovati : načelovati bataljonu
● ekspr. fantje so razgrajali in razbijali, njegov sin jim je pa načeloval jih je vodil; bil najhujši razgrajač

načêlstvo -a s ( ȇ )
1. urad načelnika: policijsko načelstvo ; člani, uradniki načelstva / pritožba na načelstvo / nekdaj občinsko, okrožno načelstvo ; načelstvo zadruge, hranilnice / v stari Jugoslaviji okrajno ali sresko načelstvo / trg pred načelstvom je bil poln ljudi pred poslopjem tega urada
2. naslov, dejavnost načelnikov; načelništvo : odkloniti, sprejeti načelstvo
3. star. vodstvo : načelstvo društva sestavljajo načelnik in trije odborniki

načemériti -im tudi načmériti -im [ prva oblika načəmeriti in načemeriti ] dov. ( ẹ́ ẹ̑ )
narediti kaj čemerno: načemeriti obraz

načemériti se tudi načmériti se
postati čemeren: ob tej novici se je načemerila

načenčáti -ám dov. ( á ȃ )
ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: načenčala mu je vse mogoče neumnosti / slabš. ali veš, kaj vse si načenčal povedal

načénjanje -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od načenjati: načenjanje pogovora, problemov

načénjati -am nedov. ( ẹ̑ )
1. odvzemati del od celote: načenjajo že drugi hlebec sira / prihrankov noče načenjati
2. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: gniloba načenja sadje ; pren., ekspr. težko delo jim načenja zdravje
3. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: rad načenja pogovor o otrocih ; načenjati rešitev stanovanjskih vprašanj

načepériti -im dov. ( ẹ́ ẹ̑ )
naščeperiti : petelin je načeperil rep ; ekspr. lasje so se ji načeperili

načepérjen -a -o:
načeperjene vrane

načesáti -čéšem dov. , načêši načešíte; načêsal ( á ẹ́ )
s česanjem priti do določene količine česa, navadno las, volne: lase, ki jih ob česanju načeše, sproti sežiga / načesati veliko prediva, volne

načéti -čnèm dov. , načél; nam. načét in načèt ( ẹ́ ȅ )
1. odvzeti del od celote: načeti hlebec sira, jabolko / načeti prihranke
2. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: dleto je načela rja ; voda in mraz sta načela zid ; pren., ekspr. starost ga je že načela
3. z oslabljenim pomenom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: načel je pogovor s sopotnikom ; načeti vprašanje razorožitve

načét -a -o:
načet hlebec ; nadaljevati načeti pogovor ; moralno načet človek ; od gnilobe načeti zobje

načétost -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost načetega: moralna načetost

načéz in na čéz prisl. ( ẹ̑ )
pog., v zvezah: prevzeti delo načez brez merjenja, podrobnega obračuna ; govoriti bolj načez na splošno, nedoločno

načíčkanec -nca m ( ȋ )
slabš. olepšan, nalepotičen človek: domišljav načičkanec

načíčkanost -i ž ( ȋ )
slabš. lastnost, značilnost načičkanega: baročna načičkanost palače ; gladka obleka brez vsake načičkanosti / pretirana načičkanost deklet mu ni ugajala

načíčkati -am dov. ( ȋ )
slabš. olepšati , nalepotičiti : deklico so preveč načičkale ; ženske so se načičkale kot za praznik / za ples se je naličkala in načičkala / načičkati dvorano z rožami okrasiti

načíčkan -a -o:
neokusno načičkana ženska ; baročno načičkano stanovanje
● ekspr. ima načičkane kodre drobno, gosto navite

načín -a m ( ȋ )
1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje: to je najboljši način za rešitev tega problema ; ima poseben način govorjenja, pisanja ; izbrati primeren način za kaj ; izpopolniti način dela, raziskovanja, zdravljenja ; prizadeval si je najti način, da bi ga pregovoril ; igralci so nasprotnemu moštvu vsilili svoj način igre / od načina sedenja je odvisen pravilen razvoj hrbtenice ; hoja je eden od načinov gibanja / analitični, znanstveni način mišljenja ; uvajati industrijski način gradnje ; kapitalistični način proizvodnje ; ročni, strojni način izdelave / evropski, ameriški, nomadski način življenja / knjiž. oboje je pomembno, vsebina in način oblika / publ. slikati v realističnem načinu slogu / z oslabljenim pomenom: raziskovati način delitve celic ; spoznal ga je po načinu govorjenja / v prislovni rabi: pripraviti jed na drug, drugačen način ; delati kaj na enak način kot drugi ; bomo že uredili na kak način kako ; zaslužiti na lahek način ; dogodek je opisoval na miren, stvaren način ; bojevali so se na partizanski način po partizansko ; zadevo lahko rešimo na več načinov
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na noben način poudarja
a) zanikano trditev, ugotovitev: na noben način ni slab človek ; na noben način noče iti z nami ; na noben način ne morem razumeti, zakaj sta se razšla / tega ti ne dovolim, na noben način ne
b) prepričanost o čem: ne vem, koliko hoče za hišo, toda na noben način ne malo / ne more biti doma, na noben način ne, saj sem ga pravkar srečal v mestu
// v zvezi na vsak način poudarja
c) zahtevo, željo: na vsak način hočejo, da grem z njimi / delo je treba končati do roka, na vsak način
č) prepričanost o čem: na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo ; tega denarja je parcela na vsak način vredna
● pog., ekspr. to ni (noben) način tako se ne dela, ne ravna ; ekspr. to je edini način, da se rešimo samo tako se lahko rešimo ; ekspr. na svoj način ima prav če gleda na stvar s svojega stališča, glede na svoje razmere ; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako študiral kot zdaj ; ekspr. na vse (mogoče in nemogoče) načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo
♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako ; glasb. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice ; durov, molov tonovski način ; jezikosl. (glagolski) način slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja ; trpni, tvorni način ; prislovno določilo načina

načinôven tudi načínoven -vna -o prid. ( ō; ȋ )
nanašajoč se na (glagolski) način: načinovni prislov ; načinovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila načina ; načinovni odvisni stavek odvisni stavek, ki izraža način dejanja nadrednega stavka

načípkati -am dov. ( ȋ )
s čipkami obšiti, okrasiti: načipkati zavese

načípkan -a -o:
izpod obleke se kaže rob načipkanega krila ; pren., ekspr. bila je vsa načičkana in načipkana

načítan -a -o prid. ( ī )
ki si je pridobil razgledanost, izobrazbo z branjem knjig: bil je zelo načitan človek ; duhovita je in načitana

načítanost -i ž ( ī )
razgledanost, izobraženost, pridobljena z branjem knjig: njegova načitanost in delavnost presenečata ; fant kaže veliko načitanost

načmeriti gl. načemeriti

načofáti -ám dov. ( á ȃ )
ekspr. s čofanjem dati, nanesti na kaj: otroci so načofali blato na zid / načofala ga je z milnico po obrazu

načofotáti se -ám se dov. ( á ȃ )
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po čofotanju: otroci so se nasončili in načofotali

načŕpati -am dov. ( r̄ )
s črpanjem priti do določene količine česa: letos so načrpali dovolj nafte ; načrpati vodo ; pren., ekspr. načrpati si novih moči

načŕt -a m ( ȓ )
1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo: načrt se je uresničil ; držati se načrta ; delati, imeti, narediti načrt ; dokončen, neizvedljiv, podroben načrt ; načrt za beg, potovanje ; ima pripombe k načrtu / dolgoročni, kratkoročni gospodarski načrt ; finančni načrt / delo poteka po načrtu ; zmedel se je, ker to ni bilo v načrtu
// kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti načrt ; preseči proizvodni načrt za deset odstotkov / letni, tedenski načrt
2. nav. mn. kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti: ima daljnosežne, velike načrte ; ekspr. kuje nove načrte za prihodnost / ekspr. njegov življenjski načrt je, da postane zdravnik
3. osnutek , predlog : predložiti načrt v razpravo ; načrt ustave, zakona / objavili so načrt njegovega nedokončanega romana / repertoarni načrt
4. grafični prikaz kakega objekta, območja: izdelati, izrisati, kopirati, risati načrt ; načrt narisa, tlorisa ; načrt za hišo, stroj / gradbeni, montažni načrt ; načrt v merilu 1 : 200 / kupiti načrt mesta zemljevid
● kakšne načrte imate za nedeljo kako jo nameravate preživeti ; ekspr. očetova smrt mu je prekrižala načrte povzročila, da jih ni mogel uresničiti ; ekspr. še marsikaj ima v načrtu misli, namerava narediti ; ekspr. s sinom je imel velike načrte upal, pričakoval je, da bo dosegel pomemben položaj, uspeh ; ekspr. sami načrti so ga kar naprej dela načrte, uresniči jih pa ne ; ekspr. to je človek brez načrtov nič ne misli na prihodnost
♦ arhit. glavni načrt navadno v večjem merilu, ki natančno podaja videz in ceno gradbenega objekta ; idejni načrt navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta ; situacijski načrt ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele ; geod. katastrski načrt načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in parcelnimi številkami ; šol. učni načrt ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi ; urb. urbanistični načrt ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ; zazidalni načrt ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo

načŕtati -am dov. ( ŕ r̄ )
1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih: načrtati krog, trikotnik
// knjiž. narisati : načrtati diagram, razpredelnico / načrtati drevesa, hišo
2. star. opisati , orisati : govornik je načrtal njeno življenjsko pot / člankar je načrtal politične razmere / načrtati si prizor svidenja predstavljati si, zamišljati si

načŕtan -a -o:
načrtan geometrijski lik ; realistično načrtane razmere

načrtávanje -a s ( ȃ )
risanje : načrtavanje mreže, razpredelnice

načrtávati -am nedov. ( ȃ )
risati : načrtavati diagram, mrežo

načŕten -tna -o prid. ( ȓ )
ki poteka po načrtu: načrtna akcija, proizvodnja ; načrtno zdravljenje ; njegovo delovanje, opazovanje je načrtno / načrtno gospodarstvo / knjiž. v svojem ravnanju ni načrten dosleden

načŕtno prisl. :
načrtno se lotiti česa, ukvarjati se s čim ; postopoma, toda načrtno naseljevati, pogozdovati / ekspr. načrtno mu ugovarjajo vztrajno, kar naprej

načŕtnost -i ž ( ȓ )
lastnost, značilnost načrtnega: načrtnost dela, pouka, proizvodnje / z načrtnostjo in vztrajnostjo se da marsikaj doseči / v njegovem govorjenju je slutila načrtnost določen cilj, namen

načŕtoma prisl. ( ȓ )
star. načrtno : načrtoma delati kaj / načrtoma ga preganjajo

načrtoválec -lca [ načərtovau̯ca tudi načərtovalca ] m ( ȃ )
kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, območje: načrtovalci avtocest, mest ; načrtovalec zgradbe projektant / načrtovalci in tehnični risarji / urbanistični načrtovalec
// kdor vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe: načrtovalec zunanje politike / načrtovalec proizvodnje / načrtovalec prihodnosti

načrtoválen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na načrtovanje: načrtovalni biro, oddelek / načrtovalni posvet ; načrtovalna politika
♦ geom. načrtovalna naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem

načrtoválka -e [ načərtovau̯ka tudi načərtovalka ] ž ( ȃ )
ženska, ki zasnuje, izdela načrt za kak objekt, območje: načrtovalka novega lokacijskega načrta ; podpora načrtovalkam pri projektu ; sodelovanje z načrtovalkami
// ženska, ki vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe: medijska načrtovalka ; načrtovalka proizvodnje / načrtovalka porok, zabav

načrtovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od načrtovati: načrtovanje geometrijskih likov / načrtovanje industrijskih mest, objektov / načrtovanje potovanja mu je vzelo precej časa / ukvarjajo se z načrtovanjem proizvodnje, denarnega prometa / načrtovanje prihodnosti / jezikovno načrtovanje potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki
♦ ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del ; med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok ; urb. urbanistično načrtovanje

načrtováti -újem nedov. ( á ȗ )
1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih: načrtovati krog, trikotnik
// knjiž. risati : načrtovati razpredelnico / načrtoval mu je hišo v pesek
2. snovati, izdelovati načrt za kak objekt, območje: urbanisti načrtujejo novo naselje / načrtovati nov tip vozila / načrtovati zelenice
// publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: načrtovati izobraževanje, potovanje / načrtovati milijon evrov prometa ; načrtovati povečanje proizvodnje / načrtovati prihodnost
// publ. misliti, nameravati narediti: na tem mestu so prvotno načrtovali bolnišnico ; s kakšnim predmetom je obtoženi načrtoval uboj / že dolgo načrtuje nakup novega stroja

načrtován -a -o:
načrtovani objekti ; načrtovana proizvodnja
♦ soc. načrtovana nosečnost nosečnost, katere začetek se zavestno določa, izbira z uporabo kontracepcijskih sredstev

načudíti se in načúditi se -im se dov. ( ī ú ȗ )
ekspr. v čudenju doseči veliko mero: ne more se načuditi taki revščini

načvekáti -ám dov. ( á ȃ )
slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: načvekal jim je vse mogoče čenče

načvekáti se
nagovoriti se: že dve uri čvekajo, pa se še niso načvekali

nad predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád- (ȃ)
1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak ; balon se je dvignil nad oblake ; skloniti se nad otroka / obesek za nad vrata / zavihati rokave do nad komolca ; pren. hotel se je vzdigniti nad druge ; nesreča pride nadme
2. za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: iti z gorjačo nad koga ; iti nad petelina ; planiti nad nasprotnika ; elipt. ne upa se nadenj
3. za izražanje presežene mere: plačati je moral nad tri tisoč evrov ; tehta nad sto kilogramov ; gore, visoke nad dva tisoč metrov / star nad trideset let ; čakati nad dve uri
// ekspr. za izražanje visoke stopnje: ni ga hinavca nad njega
II. z orodnikom
1. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: letalo kroži nad mestom ; sklanjati se nad načrti ; nad Slovenijo je visok zračni pritisk
// za izražanje višjega položaja v bližini česa: obrvni lok nad očmi ; noga nad kolenom / voda nad jezom ; tik nad studencem / Šentvid nad Ljubljano ; pren. stati visoko nad strankarskimi prepiri
// za izražanje nadrejenosti: gospodovati, vladati nad kom ; imeti predstojnike nad seboj ; poveljstvo nad četo / zmaga nad fašizmom, komunizmom ; pren. grad gospoduje nad dolino
2. za izražanje presežene mere: proizvodnja je nad državnim povprečjem ; prodaja se nad resnično vrednostjo
// ekspr. za izražanje visoke stopnje: skopuh nad skopuhi
3. za izražanje področja (duševne) dejavnosti: zmotiti se nad prijateljem ; maščevati se nad sovražnikom ; zamisliti se nad vsebino romana ; pregled nad položajem / rohneti, vpiti nad kom
4. za izražanje vzroka za čustveno stanje: jokati, vzdihovati nad kom ; uživati nad nesrečo bližnjega ; zgražati se nad nedostojnim početjem ; veselje nad dogodkom ; razočaranje nad kom
● ekspr. pameten nad svoja leta bolj, kakor bi se pričakovalo glede na njegovo starost ; pog. zmerom je nad menoj me nadleguje s svojimi predlogi, zahtevami ; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa ; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; prim. nadvse

nad... ali nàd... predpona v sestavljenkah ( ȁ )
za izražanje
a) lege, položaja, premikanja nad čim: nadcesten, nadgroben, nadletavati, nadmorski, nadpalubje, nadvoz, nadzidek, nadzidati
b) preseganja glede na družbeni, službeni položaj: nadlogar, nadmoč, nadoblast, nadporočnik, nadškof, nadvojvoda, nadvlada ; nadvladovati, nadzirati
c) preseganja navadne, običajne mere: nadplanski, nadpolovičen, nadpritisk, nadprodukcija, nadštevilen, nadzvočen
č) kvalitativnega preseganja: nadčloveški, nadizkustven, nadljudje, nadnaraven, nadrazumski, nadrealizem, nadstrankarski, nadstvarnost

náda -e ž ( ȃ )
knjiž. upanje , pričakovanje : nada se mu je izpolnila, uresničila ; gojiti, imeti, vzbujati nade ; star. staviti nade v koga ; ekspr. goljufive, prazne nade ; velike nade / ekspr. ali je še kaj nade na zmago / to je rekel v nadi, da ga bodo pohvalili ; živi v nadi, da bo obogatel
● ekspr. mladina je naša nada veliko pričakujemo, si obetamo od nje ; ekspr. zdravnik je naša zadnja nada če on ne bo pomagal, ni več pomoči ; star. ni si bil v nadi, da se bo tako slabo končalo ni pričakoval

nadàh -áha m ( ȁ á )
knjiž. nadih : listi dobivajo rjavkast nadah / njegove besede imajo posmehljiv nadah prizvok

nadáhel -hla -o [ nadahəu̯ ] prid. ( á )
knjiž. nadahnjen : rumenkasto nadahli listi ; rdeče nadahlo lice

nadahníti in nadáhniti -em dov. ( ī á )
1. dati čemu rahel barvni odtenek: rdečica je nadahnila njegovo lice / nebo se škrlatno nadahne
2. knjiž. rahlo zvočno ali čustveno obarvati: besede je nadahnil s škodoželjnostjo / od časa do časa nadahne njen obraz posebna milina
3. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti : uspeh ga je nadahnil z optimizmom / nadahnila mu je poguma dala

nadáhnjen -a -o
1. deležnik od nadahniti: rožnato nadahnjen cvet ; z rdečico nadahnjen obraz ; s posmehom nadahnjene besede
2. knjiž. navdahnjen : nadahnjen z upanjem

nadáhnjenost -i ž ( á )
lastnost, značilnost nadahnjenega: rdeča nadahnjenost cvetov / knjiž. lirska nadahnjenost romana

nadájati -am nedov. ( ā )
nar. vzhodno dojiti : nadajati otroka

nadálje prisl. ( ā ) knjiž.
1. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja; naprej : lahko bi še nadalje študiral / kaj sta se nadalje pogovarjala, ne vem potem, kasneje / za nadalje se dogovorite sami
2. v bodoče, v prihodnje: država bo nadalje kupovala samo lahko orožje
3. v členkovni rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega; dalje , potem 1 : številno uradništvo, nadalje oblast v rokah posameznikov, vse to je oviralo razvoj / publ. nadalje so govorili še o kulturnih stikih razen tega

nadaljeválec -lca [ nadaljevau̯ca tudi nadaljevalca ] m ( ȃ )
kdor kaj nadaljuje: nadaljevalec gradnje / nadaljevalec romantične smeri, tradicije

nadaljeválen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na nadaljevanje: nadaljevalni načrti za študij
// v zvezi nadaljevalni tečaj tečaj za izpopolnitev, razširitev osnovnega, začetnega znanja, obvladovanja česa: vpisati se v nadaljevalni tečaj ; nadaljevalni plesni tečaj ; nadaljevalni tečaj angleščine
♦ šol. kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo ; obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola

nadaljeválka -e [ nadaljevau̯ka tudi nadaljevalka ] ž ( ȃ )
ženska, ki kaj nadaljuje: pesnica je nadaljevalka romantične smeri

nadaljeván -a -o prid. ( á )
ki je storjen v več dejanjih, v različnih časih, ki si sledijo: nadaljevana seja mestnega sveta
♦ pravn. spoznali so jo za krivo nadaljevane goljufije ; nadaljevano kaznivo dejanje

nadaljevánje -a s ( ȃ )
1. glagolnik od nadaljevati:
a) nadaljevanje dela bo možno čez pet mesecev ; nadaljevanje gradnje bo zelo drago / publ. v nadaljevanju prvenstva so samo še enkrat izgubili tekmo
b) odločili so se za nadaljevanje boja, postopka / kritizirati nadaljevanje starih metod
c) stric mu je omogočil nadaljevanje šolanja / rokoko je nadaljevanje baroka
č) napovedujejo nadaljevanje lepega vremena / ugotoviti nadaljevanje gozda proti severu
2. del teksta po določenem delu iste celote, ki je objavljan v časopisu, reviji od določene številke dalje: nadaljevanje se konča na najbolj napetem mestu ; brati nadaljevanje ; drugo, tretje nadaljevanje / izhajati, objavljati v nadaljevanjih ; film v petih nadaljevanjih / roman v nadaljevanjih / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta: nadaljevanje sledi ; nadaljevanje v prihodnji številki
// del govorjenega, pisanega teksta po določenem delu iste celote sploh: napisati, poslušati nadaljevanje ; iz nadaljevanja je razvidno, da so se odločili pravilno ; publ. v nadaljevanju je govornik analiziral novi položaj / nadaljevanje s prve, prejšnje strani

nadaljevánka -e ž ( á )
televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: gledati, snemati nadaljevanko / televizijska nadaljevanka / publ. nadaljevanka v dnevniku literarno delo v nadaljevanjih

nadaljevátelj -a m ( ȃ )
star. nadaljevalec : on ni začetnik, ampak nadaljevatelj / nadaljevatelj tradicije

nadaljeváti -újem nedov. ( á ȗ )
1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju ; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan ; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin ; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval ; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer ; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli
● če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal
// delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali ; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari ; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami
// delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje ; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko ; nadaljevati tradicijo velikih stilistov
2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom

nadaljeváti se
1. biti, obstajati dalje
a) glede na čas: sezona se nadaljuje ; lepo vreme se nadaljuje / normalizacija, propadanje se nadaljuje
● ekspr. starši se nadaljujejo v otrocih otroci imajo lastnosti svojih staršev
b) glede na prostor: močvirje se nadaljuje proti severu / hiša se nadaljuje v prizidek
2. biti objavljan v časopisu, reviji po delih od določene številke dalje: podlistek, roman se nadaljuje / nadaljevati se v več številkah (časopisa, revije) / članek se nadaljuje na zadnji strani / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta se bo nadaljevalo

nadaljeváje star. :
nadaljevaje svojo pot, je užival razgled ; pogledal jo je, prijazno nadaljevaje: Da, našli smo primeren kraj

nadaljujóč -a -e:
nadaljujoč pogovor, so vstopili v dvorano

nadáljnji -a -e prid. ( ȃ )
1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: odločiti se za nadaljnji boj ; nadaljnja vožnja bo, upamo, udobnejša / njegova nadaljnja usoda je neznana / omejiti nadaljnje naraščanje cen
// ki traja dalje na drugačni, novi stopnji: odločiti se za nadaljnji študij ; na nadaljnji stopnji se bodo naučili tudi to / uvrstiti se v nadaljnje tekmovanje / publ. za vsa nadaljnja, podrobnejša pojasnila se obrnite nanj
2. navadno v zvezi z vsak, vsi naslednji , sledeči : z vsakim nadaljnjim dogodkom se napetost stopnjuje ; prvi obrok je tisoč evrov, vsi nadaljnji pa sto ; nadaljnja poglavja so zanimivejša ; sam.: vse nadaljnje je nebistveno ; pog. taka dejanja brez nadaljnjega obsojamo ne da bi pomišljali, zahtevali novih dokazov ; pog. to je brez nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno ; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican ; publ. v nadaljnjem bomo uporabljali samo kratico v svojem tekstu, govoru od tu dalje

nàdángel -a m ( ȁ-á )
rel. angel višjega reda: nadangel Mihael ; angeli in nadangeli

nadánji -a -e prid. ( ā )
zastar. ki je, živi na dnu: nadanje ribe / nadanja voda talna voda

nadárbina -e ž ( ȃ )
rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti nadarbino / cerkvena nadarbina
// dohodki in premoženje, zvezani s tako službo: nizke, visoke nadarbine ; hiše, zemljišča in druge nadarbine

nadárbinar -ja m ( ȃ )
rel. uživalec nadarbine:

nadárbinski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na nadarbino: nadarbinski dohodki / nadarbinsko zemljišče

nadaríti -ím dov. , nadáril ( ī í )
zastar. obdariti , nagraditi : cesar ga je nadaril s konjem / narava ga je bogato nadarila s talenti

nadárjen -a -o prid. ( ȃ )
sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec ; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen ; nenavadno nadarjen ; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnosti
● ekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje

nadárjenec -nca m ( ȃ )
knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev ; nadarjenec za glasbo

nadárjenost -i ž ( ȃ )
sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: kazati nadarjenost ; glasbena, tehnična nadarjenost ; nadpovprečna nadarjenost ; nadarjenost za šah